Župnijska cerkev svete Marjete Antiohijske stoji v središču Dola. Cerkve, posvečene sv. Marjeti Antiohijski mučenki, so navadno zelo stare in segajo pogosto še v čas pokristjanjevanja naših prednikov. To dokazuje tudi prva omemba cerkve v Dolu 1262. Ponovno se omenja cerkev leta 1427 tokrat kot gotska stavba. Pod vodstvom arhitekta Mihaela Perskega je leta 1753 cerkev doživela obsežno prezidavo. Posvečena je bila 11. Junija 1753, po takratnem goriškem nadškofu Mihaelu Attemsu. Stara gotska cerkev je bila verjetno eno ladijska. Imela pa je verjetno stransko kapelo in v njej grobnico, kamor so pokopavali duhovnike. Od stare gotske cerkve je ohranjen gotski, pozneje barokiziran prezbiterij, z gotskimi zazidanimi okni za sedanjim glavnim oltarjem. Žal so okna ne samo zazidana, ampak skoraj v celoti uničena, v fragmentu so ohranjena in vidna od leta 2000 za sedanjim glavnim oltarjem. Ohranjena je tudi na južni strani prezbiterija gotska sedilia, lep kamniti portal z šilastim lokom in kamnito klopjo, ki je danes uporabljena kot polica v tej niši in rabi za odlaganje liturgičnih predmetov. Na steni te niše je ohranjena poslikava, ki prikazuje najbolj verjetno sv.Marjeto. na severni steni prezbiterija je ohranjen kamnit gotski tabernakelj, ki se zapira z železno kovanimi vrati verjetno iz 18.stoletja. Cerkev ima v notranjosti sledeče izmere; Prezbiterij meri v globino 7,5 m in v širino 4.85m. Osrednja ladja v dolžino 11,70 m, v širino 10,30 m. Stranski kapeli 3,10 m v dolžino in 2,25 m v globino. Stranski niši na levi in desni ob prezbiteriju 2,5 m po dolžini. Kupola meri v višino 17 m. Vsa cerkev je obokana. Nad prezbiterijem je banjast obok, nad osrednjo ladjo pa mogočna lepo oblikovana kupola in olepšana s tremi okrasnimi pasovi. Cerkev ima pet oltarjev. GLAVNI oltar je izdelal podobar Andrej Rovšek iz Ljubljane leta 1898. Oltarna kulisa je barvana z raznimi barvami od sivo zelene do oker in rjave barve. Nekaj je tudi pozlate in ne s pravim zlatom. V tronu je kip zavetnice sv. Marjete z zmajem. Kip je velik 170 cm in je narejen iz lipovega lesa. Ob njej sta kipa sv. Petra in sv. Štefana. Vsi trije so tirolsko delo. STRANSKA oltarja v nišah ob prezbiteriju Prvotno sta bila marmorirana in pozlačena. Za sedanjo leseno oblogo menze se skriva stara, zidana, baročno oblikovana menza s kamnito ploščo v vrhu. V desnem oltarnem nastavku je slika Karmelske Matere Božje, na levi strani pa je oltarna slika sv. Ane z Jezusom v naročju in Marijo na desni strani. OLTARJA v stranskih kapelah Izdelal jih je iz lesa podobar Hrovat iz Domžal leta 1908. Na desni strani je posvečen Srcu Jezusovemu. Kip Srca Jezusovega je v tronu in meri v višino 160 cm. Ob strani stojita kipa sv. Jožefa in sv. Antona Padovanskega z Jezusom v višini 135 cm. Vsi ti kipi so tirolsko delo. Na oltarni menzi je postavljen tabernakelj, ki rabi za Božji grob v velikonočnem času. Oltar lurške Matere Božje ima v tronu kip lurške Marije v višini 145 cm. Kip je pripeljan iz MĂźnchna. Ob strani sta kipa sv. Marije Magdalene in sv. Neže z jagnjetom v roki v višini 120 cm. Tudi ta dva kipa sta tirolsko delo. DARITVENI oltar Leta 1980 je bo po načrtu ing.arh. Franceta Kvaternika preurejen prezbiterij in narejen nov daritveni oltar z ambonom. Oltar je narejen kot stilizirani roki, ki držita zemeljsko kroglo. Menza meri 100x80 cm. Izdelan je iz hotaveljskega marmorja, prav tako tudi ambon. PRIŽNICA Na vrhu strehe je pozlačeni angel s trombo v višini 75 cm. Pod streho prižnice je pritrjen golob z žarki. Na zunanji strani so pritrjeni trije reliefi iz lesa v izmeri 34x59 cm. Ter reliefne table so verjetno Hrovatov dodatek ob predelavi. Upodobljeni so: na sredi Jezus Dobri pastir, na levi strani evangelista Janez in Luka in na desni strani evangelista Marko in Matej. KRIŽEV POT 14 postaj križevega pota, olje, platno v izmeri 64x88 cm, je naslikal L. Grilc leta 1905. KOR – ORGLE ČIŠČENJE IN KRAŠENJE Razdeljeno je po vaseh; -Dol, - Kleče, - Podgora, - Zajelše, - Zaboršt, - Videm I., - Videm II. Na ta način se kaže tudi čut pripadnosti in skrbi za župnijsko cerkev. navadno to delo opravijo gospe v soboto dopoldne. Razpored se sproti objavlja v župnijskem glasilu Sejalec. Pokopališče in poslovilni vežici Na severni strani cerkve sta zgrajeni dve poslovilni vežici. Prva, iz leta 1985, druga iz leta 1999. Ob cerkvi je farno pokopališče. Starejši del pokopališča je v lasti župnije, novejši občine Dol. Upravo nad celotnim pokopališčem ima občina. Pokopališče je verjetno toliko staro kot omemba prve cerkve, saj je bila prastara navada, da so bili grobovi ob cerkvi. Grobni prostori se ne kupujejo, pač pa se za uporabo plačuje najemnina občini. V preteklosti je bilo na grobovih več litoželeznih križev, ki so žal skoraj vsi zamenjani s kamnitimi nagrobniki. Nekaj starih kamnitih nagrobnikov se je še ohranilo. Na pokopališču je tudi spomenik borcev NOB. Na cerkvi sta pritrjeni plošči žrtvam prve svetovne vojne in žrtvam državljanske vojne in povojnega nasilja. Skrb za poslovilno vežico in izkop jame v Dolu ima Betka Avsec, Dol 5/A, telefonska številka 01/564-71-06.https://zupnija-dol.rkc.si/index.php/content/display/111