Župnija sv. Marjete Dol pri Ljubljani

TRETJA POSTNA NEDELJA, 23. marec
ŽEJNO LJUDSTVO V PUŠČAVI PROSI VODE
Največjih dobrin v življenju se navadno niti ne zavedamo. Zdijo se nam samoumevne, še več, da imamo do njih pravico. Za ljudi takega razmišljanja bi bilo dobro, da bi vsaj enkrat obiskali puščavo. Sveta dežela, današnji Izrael ima kar nekaj puščave. Obiskovalci Svete dežele so navadno deležni obiska Judejske puščave. Dežela kamenja in rjavo obarvanega peska in prahu. Podnevi peklensko vroče in ponoči hud mraz. Ob misli, da bi moral živeti tu, si človek želi samo vrnitev v domovino. Izmučeno ljudstvo v puščavi brez vode je živa podoba stanja številnih ljudi in pogosto tudi nas, če živimo brez vere, brez cilja in upanja. Duhovna žeja današnjih ljudi se vedno bolj razodeva v notranji praznini, razočaranju, brezizhodnosti in nepotešenosti. Marsikdo prepozno spozna, da je gradnja nebes na tem svetu Sizifovo delo. Kaj mi pomaga čudovito stanovanje, morda hiša, velik bančni račun, če ni zdravja, ljubezni in razumevanja v hiši, če ni ljubezni in dobrohotnosti. In to je tista živa voda, ki človeka odžeja in mu da pogum in voljo za življenje. Vsem je potrebna zavest, da smo duhovno žejni vrednot in Boga kot temelja, na katerem gradi človek srečo svojega življenja. Mnogi danes ne vedo, kje je izvir žive vode.
Cerkve so naši predniki gradili v središču naselja in z zvoniki, ki so jim bili kažipot do Boga in v nebo. Nepoučeni v veri jih pogosto niti ne opazijo, kar je duhovna škoda. Živimo v času velike duhovne podhranjenosti. Zato je vabilo postnega časa: »Spreobrni se in veruj evangeliju« vedno aktualno.

GOSPODOVO OZNANJENJE 25. marec
Slovesni praznik z mašami po prazničnem redu.
Glavna vsebina praznika nas vodi k izvoru odrešenja človeškega rodu, k učlovečenju Božjega Sina Jezusa Kristusa, kjer ima preprosto judovsko dekle z imenom Mirjam, po naše Marija, odločilno vlogo, ko s svojo izjavo na povabilo angela izreče svoj DA. Svoj DA so izrekle tudi naše matere, ko so začutile novo življenje po svojim srcem. Sprejele so nas in nam omogočile gledati čudeže Božjega stvarstva. Omogočile so nam skupaj z možmi in očeti telesni in duhovni razvoj. Zato je Marijin praznik tudi praznik naših telesnih in tudi duhovnih mater. Prilika in vabilo za naše izraze hvaležnosti. Hvaležnost pa se ne meri samo v besedah, ampak v dejanjih. To pomeni, da mož in oče skupaj z otroki opravi kakšno delo v domači hiši, ki bi ga sicer opravila utrujena žena ali mati. To pomeni, da v svoje molitve vstavimo tudi prošnjo za telesno in duhovno zdravje mater. Naj Marijin praznik ne mine kot navaden dan, ampak naj bo praznik, ki bo ustvaril nasmeh hvaležnosti in sreče.

ČETRTA POSTNA NEDELJA, 30. marec
»Jaz sem luč sveta govori Gospod, kdor hodi za menoj, bo imel luč življenja. (Jn 9, 1-49). Ob branju današnjega evangelija, ki poroča o ozdravitvi slepega človeka, se človeku utrne misel, kako nekaj hudega mora biti telesna slepota. V Sloveniji je nekaj tisoč slepih in slabovidnih. Zdravi na očeh se niti ne zavedamo, s kako velikim darom smo obdarovani. Zaprite oči in si zamislite, da od sedaj ne vidite več. Otroci rečejo: »Pa to mora biti grozno«. Res je. Pri tem pa pozabimo na še eno pojavno obliko slepote to je duhovna slepota, ko smo slepi za duhovne vrednote. Slepi za občudovanje Božjega stvarstva. Slepi za ljubezen in trpljenje. Slepi za stisko bližnjega, ko je naš pogled usmerjen samo v nas same. Zaslepljenost pogublja mnoge ljudi, ki imajo rajši temo kakor luč. Krščanstvo je luč, ki razsvetljuje pot življenja. Opozarja nas na številne stran poti, ki prinašajo nekaj užitka, morda telesnega udobja, a duša ostaja prazna. Zgolj materialno bogastvo ni še nikogar osrečilo. Številni bogati ljudje imajo pogosto nezadovoljno in nesrečno življenje.