Župnija sv. Marjete Dol pri Ljubljani

VELIKA NOČ, 20. april
»Ko je vstal od mrtvih smo z njim jedli in pili« (Apd 10, 34-37)
Bolezen in smrt. S temi besedami je apostol Peter oznanil največjo vest in resnico, ki se je zgodila na zemlji. Vest, ki je danes enako živa, kot je bila v Jeruzalemu na velikonočno jutro. Vest, ki je spremenila tok zgodovine z oznanilom zmage življenja nad smrtjo, zmage ljubezni nad sovraštvom.
Ta vest je danes enako aktualna, kot je bila v samem začetku. Namesto Petra in apostolov jo sprejemamo mi kristjani v Svetem letu 2025 v prepričanju, da boljšega ta svet nima. In to najboljšo vest oznanjamo današnjemu človeku. Oznanjamo z veseljem in vzklikamo Aleluja.
Vsem, ki poznate in verujete tej vesti, želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Vsem, ki so nepoučeni o teh dejstvih, pa želim, da ponudite človeku kaj boljšega. Ponudite nam boljši odgovor na vprašanje smisla življenja in smrti. Če ga imate ali ga najdete, potem se bomo skupaj veselili. Do takrat pa se držimo in veselimo tega, kar imamo.

VELIKONOČNI PONEDELJEK, 21. april
Apostoli so stopili pred ljudi kot priče vstalega Kristusa. Današnji kristjani smo nasledniki apostolov in zavezani, da širimo to vest o vstalem Gospodu.
Zgodilo je se okrog leta 1970, ko je neka mlada gospa srečala pred trgovino z nabožnimi predmeti na Resljevi cesti v Ljubljani fanta starega 12, morda 13 let, ki je z zanimanjem opazoval razstavljene predmete. Tam je bil tudi velik križ in gospa je hotela malo preizkusiti znanje tega fanta in ga je vprašala, če ve, kdo in zakaj je pribit na križu. In fant ji je razlagal, da je to tisti Jezus, ki se je rodil v Betlehemu, ki je odrasel, da je delal čudeže in da so mu bili nevoščljivi, zato so ga obsodili na smrt na križu. Gospa je bil zadovoljna z odgovori, se mu zahvalila za predavanje in odšla. Tedaj pa fant naglo steče za gospo in ji kliče: »Počakajte, počakajte, najvažnejše sem pozabil povedati. Veste ta Jezus je potem vstal od mrtvih. Danes ga srečamo v cerkvi.« Bomo rekli: bil je apostol svojega časa in zvest Jezusov učenec.

DRUGA VELIKONOČNA – BELA NEDELJA, 27. april
Z drugo velikonočno nedeljo se začenja »mala velika noč« ali nedelja. Vsaka nedelja je v bistvu podoživljanje velike noči. Jezus se dvakrat prikaže apostolom. Prvič jim podeli oblast odpuščati grehe, drugič pa Tomaža reši dvoma, ki ga je razžiral do obisti. Tomaž ne more verovati, dokler ne doživi osebnega srečanja z Vstalim. To srečanje pa vzame ves dvom in željo po fizičnem preverjanju. »Moj Gospod in moj Bog« to je vse kar Tomaž zmore v tistem trenutku. Pozneje pa oznanja z velikim navdušenjem. Poznavalci pravijo, da je odšel najdlje iz Jeruzalema, vse do meja Indije, kjer še danes najdemo tako imenovane Tomaževe kristjane. Kako pa je z nami? V nas je tudi nekaj apostola Tomaža in prav je tako. Kristjan mora imeti kritični odnos do tega kar veruje. Ker je voda najbolj čista pri izviru razmišljajoči kristjan preverja ali bolje spoznava vero apostolov izpričano takoj po Veliki noči. Vest o vstajenju je spremenila njihovo življenje. Vstajenjska vera je iz njih naredila može, ki so jasno in glasno oznanjali to kar so sami doživeli in od tega trenutka tudi verovali. Mi verujemo to kar smo prejeli po izročilu, ki se hrani pri izviru. Prazen grob v Jeruzalemu je temelj naše vere. Naj jo letošnja Velika noč poživi!

PRVI MAJ sv. Jožef delavec
Jezusov krušni oče je z delom svojih rok služil vsakdanji kruh in s tem tudi ovrednotil delo, ki je na poseben način sodelovanje z Bogom Stvarnikom. Vsako delo je častno, če je dobro opravljeno. Vsako pošteno opravljeno delo je svojevrstna molitev. Jezus je ob krušnem očetu Jožefu doživljal vrednost človekovega dela.

ŠMARNICE
Lepo povabljeni vsak večer ob 19. uri v župnijsko cerkev. Posebej vabljeni otroci. Ob nedeljah pa ob 14. uri v župnijski cerkvi.

Tretja velikonočna nedelja, 4. maj
Smrt nima oblasti nad Jezusom. Učenca sta spoznala Jezusa po lomljenju kruha (Lk 24, 13-35).
Učenca sta na poti v Emavs spoznala Jezusa po lomljenju kruha. Mi ga spoznavamo pri vsaki sveti maši. Učenca sta ga prosila: »Ostani z nama …« Bodimo jima podobni in bo zavarovano naše življenje.