Preskoči na vsebino


CERKEV sv. Križa v BERIČEVEM

Cerkev sv. Križa v Beričevem se omenja leta 1526 in 1699, katera letnica je vklesana v vzidanem kamnu na zvoniku.

Po ustnem izročilu naj bi prvotno stala tik ob reki Savi v kraju, imenovanem na Hrši. Zaradi poplavljanja reke so jo prestavili na sedanjo više ležečo teraso na robu vasi in je obrnjena proti vzhodu, kot je bila usmerjena tudi večina srednjeveških cerkva. Ves čas so v njej posebej častili Žalostno Mater Božjo, imenovala naj bi se Matija sedem žalosti v Borštu. Posebej so se priporočali za odvrnitev hude ure, proti suši in za dobro letino.

V cerkvi je pet oltarjev.

GLAVNI oltar

Po slogovnih značilnostih bi mogle nastanek oltarja postaviti v pozna šestdeseta ali na začetek sedemdesetih let. V osrednji oltarni niši, z nabranim in po večkrat prevezanim zastorom, pripetim na vrhu in razdeljenim v dve polovici, sedi pred križem Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Z levico podpira Kristusovo glavo, desnico z razširjenimi prsti je stegnila od sebe in se z nemočnim dvigom glave žalostna ozira v nebo. Srce ji je prebodlo sedem mečev – Marija sedem žalosti. Sedem mečev pomeni sedem žalostnih dogodkov iz njenega življenja:

  1. Pomor nedolžnih otrok, ali Simeonovo prerokbo, ali obrezovanje;
  2. Beg v Egipt;
  3. Dvanajstletni Jezus se izgubi v templju;
  4. Križev pot;
  5. Križanje;
  6. Snemanje s križa;
  7. Polaganje v grob.

Ob straneh niše stojita kipa Janeza Krstnika in Janeza Evangelista. Oba pogosto nastopata v upodobitvah skupaj že od srednjega veka, saj je bil Janez Krstnik Jezusov sorodnik, Janez Evangelist pa velja za tistega učenca, ki mu je Jezus, preden je na križu izdihnil, zaupal v varstvo svojo Mater. V atiki oltarja stoji v niši kip Zveličarja, ki z desnico kaže v nebo, z levico pa drži križ. Njegova postavitev je morda povezana z romarskimi shodi na praznik Kristusovega vnebohoda, o kateri piše Valvasor. Nad obhodnima lokoma stojita razgibani postav svetih zdravnikov Kozme in Damijana.

STRANSKI OLTARJI

Oltarja v nišah ob prezbiteriju imata zidane, morda še baročne menze. Levi oltar je posvečen sv. Neži. Neža je upodobljena z jagnjetom, ki ga je morda dobila celo zaradi svojega imena, saj Agnus (od tu Agneza, Neža) v latinščini pomeni jagnje. Pod kipom sv. Neže sta ob straneh še kipa dveh svetnic, ki sta brez atributov, zato le ugibamo o njunih imenih. Desna, s krono na glavi bi lahko bila sv. Katarina Aleksandrijska, sv. Barbara ali sv.Uršula. leva z ogrnjeno glavo in po fizionomiji starejša bi utegnila biti sv. Apolonija.

Desni je oltar sv. Miklavža. Upodobljen je kot škof, s palico, palijem in mitro, zaradi najbolj znane legende pa je dobil kot atribut tri zlate krogle. Kip je iz 19. Stoletja, medtem ko sta manjša kipa pod njim še baročna. Na levi je sv. Avguštin, eden izmed štirih zahodnih cerkvenih očetov. Na desni pa kip papeža, ki pa razen tiare in papeškega križa žal nima nobenega razpoznavnega dodatka. V tretjem desnem oltarju je baročen kip sv. Volbenka, regensburškega škofa, ki je bil rojen leta 924. Na konzolah na steni kapele sta ob straneh še kipa sv. Lenarta in sv. Florijana. V kapeli na nasprotni strani je oltar sv. Jožefa s svetnikovim kipom. Ob njem pa sta kipa sv. Lucije na levi in sv. Agate na desni.

PRIŽNICA je v spodnjem delu volutasto izbočena in razčlenjena v polja, med katerimi stojijo na konzolah kipci evangelistov, ki jih prepoznamo po njihovih prepoznavnih atributih: Matej ima ob sebi angela, Marko leva, Luka vola in Janez orla. Na vmesnih poljih vise le okrasni venci.

BOGOSLUŽJE

Je vsako nedeljo ob 8.30 uri.

Ob slovesnih praznikih, ki sovpadajo z delavniškimi dnevi, je sveta maša ob 18.uri.

Večkrat je maša tudi med tednom, navadno ob četrtkih zvečer.

ŽEGNANJE je na prvo nedeljo v mesecu avgusta, tako imenovano porciunkulsko nedeljo.




Print Friendly and PDF