Župnija sv. Marjete Dol pri Ljubljani

VELIKA NOČ -  5. april
FELIX ALELUJA
Staro krščansko voščilo, ki ima svojo veljavo do konca časov človeške zgodovine. Srečne, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike si želimo drug drugemu. Velikonočni prazniki so edini, ki imajo odgovor na vprašanje smisla življenja. Kristusovo vstajenje je najpomembnejši dogodek v zgodovini človeštva, ki je popolnoma zasukal tek vesolja in človeške zgodovine. Kristus je s svojim vstajenjem dokončno zaustavil oblast zla in sile smrti. Velika noč je praznik nepremagljivega upanja. Velikonočni prazniki nam dajejo spoznanje za kaj je vredno živeti, zakaj je vredno biti človek in v čem je veličina našega življenja. Brez resnice večnega življenja, ki jo oznanjajo velikonočni prazniki bi bilo naše življenje nesmisel. Živeti za smrt je človeka nevredno. Biti velikonočni kristjan pomeni želeti si, da ne bi bili v grobu sovraštva, greha in nesmisla. Da bi živeli notranje svobodno življenje vedno v upanju na boljše in na končno srečo nekoč nekdaj pri Bogu. Zato si drug drugemu voščimo vesele in blagoslovljene praznike. Voščimo si nepremagljivo upanje, ki ima svoj temelj v dogodkih Velike noči.

DRUGA VELIKONOČNA – BELA NEDELJA - 12. april
Ime bela je dobila v prvih časih krščanstva, ko so bili katehumeni krščeni in so v spomin na to dejanje nosili vso velikonočno osmino belo oblačilo. Na belo nedeljo se vsako leto srečamo z apostolom Tomažem, ki malo izzivalno izpostavlja svojo nevero v resnico Jezusovega vstajenja. »Če ne vidim Znamenja žebljev… ne bom veroval. Kaj pa mi? Večkrat smo podobni Tomažu. In kadar smo Podobni Tomažu je to za nas rdeči alarm, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Dvom je kot rdeča luč na semaforju, ki ukazuje: ustavi se, premisli in potem pojdi naprej. Z dvomom v srcu je težko živeti. Vera je milost, znajmo prositi zanjo!

BIRMA
Na belo nedeljo obhajamo velik praznik za našo župnijo. To nedeljo malo prehitevamo koledar in smo z mislijo tudi v tako imenovani »binkoštni« dvorani, ko bodo naši mladi prejeli po rokah stiškega opata Maksimilijana File Zakrament potrditve v veri ali sveto birmo. Eni devet, drugi osem let so se pripravljali doma, v župniji in veroučni šoli na prejem tega zakramenta. Poleg staršev in katehetov so bili dve leti bolj intenzivne priprave na pomoč animatorji birmanskih skupin. Kot župnik sem jim zares iskreno hvaležen za to poslanstvo. Vsi animatorji imajo svoje družine in otroke zato izkustveno vedo kako prenašati vzorce življenja po veri v vsako dnevno življenje. Zato res hvala in Bog povrni.

VELIKONOČNI KRISTJAN
Velikonočne praznike si navadno voščimo z željo po polnosti življenja, ki ga izraža veselje. Veselje pa prihaja iz čistega in svobodnega srca. V postanem času smo se trudili opustiti škodljive grešne navade in naše zasvojenosti. Velikonočni kristjan je vesel odrešen kristjan. Ali smo res veseli ali zamorjeni? Nekje sem prebral, da kristjane ne delimo na duhovnike in vernike, ne na moške in ženske, ne na leve in desne ampak na »zamorjene« in radostne kristjane. V čem se razlikujejo? Prvi vidijo povsod greh, pri sebi, pri drugih in povsod po svetu in zato so zamorjeni. Drugi pa vidijo dobrega Boga, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega, Sina, da bi se nihče ne pogubil ampak imel večno življenje. Jezus je tako nadomestna žrtev za greh sveta. Prvi imajo dovolj razloga, da so zamorjeni, ker je na svetu veliko greha in hudobije, krivic in umorov. Dovolj je odpreti TV in prelistati dnevni časopis. Tudi zaradi osebnih grehov smo lahko zaskrbljeni. Veseli in odrešeni kristjani pa kljub vsemu vidimo veliko dobrega in verjamemo, da je dobro močnejše od zla. Zlo ustvarja hrup, jezo in žalost. Zlo je bolj glasno, a dobro je močnejše. Velikonočni kristjan gleda na dobro v vsakem človeku. V svet prinaša optimizem, odpuščanje, vedrino in mir.

OBVESTILA IN OZNANILA