Župnija sv. Marjete Dol pri Ljubljani

33. NEDELJA MED LETOM - 16.november
STANOVITNO ČAKAJMO NA KRISTUSOV PRIHOD (Lk 21.5-19)
Koledarsko leto se počasi izteka. Mati narava nam je z našim sodelovanjem podarila svoje darove, ki jih rabimo za telesno preživetje. Pri pridobivanju  dobrin za telesno preživetje Bog želi, da sodelujemo z Bogom, ki nam vse te potrebne dobrine naklanja, morda nekako v smislu ruskega pregovora, ki pravi: »Bog ti je dal orehe, streti pa jih moraš sam!« Apostol Pavel v pismu Tesaloničanom naroča: »Naj verni mirno delajo in jedo svoj kruh«. Takrat so nekateri Tesaloničani zmotno pričakovali skorajšnji Jezusov drugi prihod in so zanemarjali vsakdanja opravila, češ saj bo vsak čas lahko Jezusov prihod, čemu potem opravljati vsakdanja dela. Sveti Avguštin je dal za vse čase veljavno naročilo: »Ora, lege et labora!« (moli, beri, delaj). Vse troje je potrebno. Cerkev pa nas v svojem oznanilu usmerja k duhovnim stvarnostim. Pove nam, da moramo  svoje stanovske dolžnosti vestno izpolnjevati tudi v času pričakovanja Gospoda, ki bo dal plačilo vsakemu po njegovem prizadevanju. Da moramo vztrajati v dobrem tudi v neugodnih okoliščinah. Na svetu ni bilo nikoli vse dobro. Ljudje so se vedno borili za svoj obstoj. Na svetu so bile vedno stiske. V preteklosti bolj materialne narave, danes pa duhovne narave, ko mnogi trpijo zaradi osamljenosti, nerazumevanja, raznih sporov, bolezni. Številni se bojijo iti med ljudi, se počutijo nesprejete in odveč. Številni trpijo zaradi pomankanja vere in smisla življenja. Tu je tudi začetek misli o prostovoljnem končanju življenja. Če nimamo vere v resnico večnega življenja in v resnico, da se bomo v večnosti srečali z našimi dragimi potem nam tu na zemlji ostane samo še trpljenje. Pred trpljenjem pa človek naravno beži. Drugače je za vernega človeka, ki nosi svoj križ bolezni skupaj z Jezusom. Trpljenje lahko osmisli kot pokoro za svoje grehe in najde zadoščenje sam pri sebi. Trpljenje se lahko tudi daruje za različne namene za svoje otroke, sorodnike, za Cerkev, za domovino, za mir v svetu in še in še… Tako ni noben človek brez koristi tu na zemlji. Dokler Bog človeka rabi, ga pusti živeti. Do takrat pa je vsako človeško življenje sveto in nedotakljivo.

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA - 23. november
Izraelci so po svojem odhodu iz egiptovske sužnosti prišli v svojo prvotno domovino. Tu so zgradili mesto Jeruzalem za prestolnico države. Uredili so družbeno življenje na temelju Božjih zapovedi. V začetku so to ljudstvo vodili sodniki, preudarni možje ki so želeli imeti red v državi. Po zgledu sosednjih narodov pa so v času sodnika Samuela izvolili Savla za prvega kralja. Žal jih je kmalu razočaral in v boju s Filistejci padel. Zato je sodnik Samuel mazilil Davida za kralja. Mladenič, ki se je izkazal v boju z Goljatom se je zdel Samuelu za primernega naslednika. Leta 1004 pred Kristusom je David utrdil kraljestvo in dal ljudstvu temelje državnosti. Kljub grešnosti je David postal pojem pravega kralja. Za nas kristjane je pomemben, ker ga evangelist Matej omenja v Jezusovem rodovniku. Kralj David je pojem mogočnosti kralja. Njemu nasproti pa stoji Jezus Kristus, ki je na vprašanje Pilata odgovoril: »Tako je kralj sem, toda moje kraljestvo ni od tega sveta.« Jezusovo kraljestvo je kraljestvo resnice, pravice, miru in ljubezni. Kristjani smo kot dediči tega Jezusovega kraljestva zavezani k življenju po idealu Jezusa Kristusa kralja vesoljstva.